Ljubezen je...

ljubezen je lepa,
z razlogom je slepa,
ne komplicira.
Sovražna ji je izbira,
in še marsikatera ovira,
v celoti je ne dopušča
niti vera.
A ona se na to ne ozira,
saj lahko meje in prepričanja podira,
ker ljubezen je ljubezen,
ni stanje, še manj pa bolezen,
ljubezen je kot dimenzija,
ki lahko mnogo vrat odpira,
prepusti se, da ti poglede spremeni,
dovoli, da ti življenje v radost naredi,
odpri srce in poslušaj,
si zares to ti?

Ljubezen je res nekaj lepega, največkrat se z njo srečamo v najstniških letih, nekateri mogoče že prej, drugi pa kasneje. Narobe je reči, da nekdo ve kaj je ljubezen, kajti ta se spreminja od vsakega primera, nekaj kar pa lahko zagotovo rečemo o ljubezni je to, da Ljubezen je lepa.

Ljubezni obstaja več vrst, lahko bi rekli da je le ena ki se spreminja od osebe, hobija, početja. Velikokrat se govori o ljubezni na prvi pogled, vendar a temu lakho rečemo ljubezen? Če ti je nekdo všeč vizualno, po mimiki, oblačenju ali čem drugem, še ne moreš reci da je to ljubezen. A o tem bo malo več kasneje povedal, saj nekako se trudim slediti pesmi, ki sem jo napisal. Kar je bistvenega pri "z razlogom je slepa" je mišljeno predvsem to, da ljubezen se ne ozira na tvojo barvo kože, tvoje finačno stanje, tvoje prijatelje, obnašanje, vero... ljubezni je res to deveta briga, a žal istega ne moremo reči za naš um. Koga boš ljubil oz ljubila "ma js bom hodila kar s tem tipom ker ima več denarja, sam ta drug mi je bolj všeč sam kaj ker se ne zna obnašat primerno v družbi četut ko sva sama je kot angel" ali pa ( da omenimo še durgo stališče) "ma sej ona je zlo fajn ampak je ne vidim kot kaj več kot prijateljce, se poznava že celo življenje ampak ne more bit nič več" ( med tem pa mu gre pomislih ena tretja ki jo je spoznal na žuru prejšnji teden, mu je lepa, in se vidi z njo skupi v prihodnosti, čeprav je tu bolj mišljena postava v večini primerov, no saj se ve da moški gledajo bolj ali manj na zunanjost in mogoče zaradi tega ne vidi kaj več v tisti prvi kot le prijateljico) takih primerov je ogromno in žal se mi zdi, da vedno več, ampak saj je bilo podobno v preteklosti, so se poročal kot so se zmenili, ker je nekd nekomu kaj dolgoval pa je dal v zameno hčer, sina...
Tista prava ljubezen, ko osebo poznaš skoraj boljše kot sebe, ko ti ni vseeno s kom se druži, kaj počne itd. to je tista prava, ampak mora pa biti neka meja, kje že gre za ljubosumje oz prepričanje da je nekdo tvoja last, kar je pa v čistem si napsrotju. Ljubezni se ne da izbirati, kajti ko se izbira, to ni več ljubezen.
Nekaj časa nazaj sem premišljeval, da kako je možno da sta lahko skupi, se ljubita dva, ki sta si povsem nasprotna tako kot dva, ki sta si podobna oz skoraj enaka? To je vseakor v napsrotju z logiko, kajti + in - se privlačita, ampak kaj jemlemo za znak, a to da sta različnega spola, a to da imata različne intere ali pa da sta istega spola in da imata iste interese? Tu ne more nihče reči kaj je prav in kaj je narobe, ljubezen je preprosto bolezen, se je ne da zapisat s formulami, kot ne izmerit. Ljubezen je nekaj najbolj abstraktnega, saj razlagamo si jo lahko le delno in še to s primeri. Da odgovorim na moje razmišljanje: bistvo je v tem da se imata rada, ampak kaj pomeni imeti rad oz ljubiti? Rekel bi, da to pomeni imeti skrb za to osebo, posvečati ji čas, dobro voljo, objeme, poljube, oprostiti, sprejeti in ljubiti to osebo z vsemi "napakami" ( če tako kličemo te stavri, lastnosti, ki nas delajo posebne) in nič ne spremeniti na tej osebi, saj potem to ne bi bila več oseba, ki jo ljubimo. Glavna poanta ljubezni je ravno v tem, da se ji pusti prosto pot, saj ljubezen ni prisila.
Ljubezen mora biti prisotna že od prvega človeka, pa ne zabredimo zdaj v definicije, podatke, da določimo točno kdaj je bilo to prvič pa vse. Drugo kar je tudi staro kot greh, to dobesedno, je vera, bodisi kot razlaganje nadnaravnih pojavov ali česa drugega. Dandanes je na svetu nekaj svetovnih religij in vsaka trdi oz. je vsaj trdila, da je njihov bog pravi in edini ( kar je jasno če pogledamo malo v zgodovino, od križarskih vojn, ki so bile papeške igrice, do džihadov in širjenje vere, kar je nekaj miroljubnega, "z mečem in ognjem" kot so temu rekli sultani), ampak a ni potem čudno da imamo več religij? Kot je razvidno iz primerov, ki sem jih na hitro opisal je videti, da v ozadju so stali ljudje, ki so si vero prilagajali sebi v prid, ljudi pa učili ljubezni, poštenja, neizkoriščanja, spoštovanja do sočloveka itd. Kako naj potem verjamemo, da "Bog, Alah, Jahve, Šiva..." zares obstajajo, da so oni prava ljubezen, če pa ( vsaj pri nekaterih verah) ne dopučajo ljubezni med istospolnimi. Čemu ne ustreza to? Imata se rada oz radi, si namenjata drug drugemu čas, si izkazujeta ljubezen na takšen in drugačen način, imata skrbi druga za drugo, kaj je tukaj tisto kar "ne deluje"? Doslej nisem slišal še nobenega tehnega razloga, razen teh, ki mi jih predstavljajo dogmatiki, bolj poznani kot verniki.

S te slike ne moreš reči nč, ne spolov, ne let, ne polti...

Slišal sem že, da homoseksualnost je bolezen, ki se jo lahko pozdravi, da je motnja oz neka trauma iz otroštva in še marsikaj. Ne morem reči, da to ni vplivalo, ampak ne povsem in najverjetneje ne odločilno, saj človek sam začuti kaj oz koga ljubi, tako kot čutimo kaj je prav in kaj narobe, no, vsaj naj bi za to drugo. Ne morem verjeti, da ljudje ki zagovarjajo "ljubezen" je ne dopučajo v celoti, sploh pa nočejo slišati argumentov, ki so njim nasprotni, kar je razumljivo, saj dogmatizem oz slepo verovanje v nekaj se hitro zruši, ko se sooči z razmislekom in primeri.
Ampak prava ljubeze se na to ne ozira, ne na denar, vero, raso ampak ljubi, ljubi iskreno, ljubi močno, ljubi zelo in tudi odpušča. Pa smo spet tu, mogoče preveč kritziram vero, ampak a ni absurd da prosiš nekoga x, naprimer Boga za tvojo zmoto, greh, napako, ki si jo storil, a ni bolj logično biti jezen nase, da si to ponovil in če si nekomu kaj žalega storil, se mu opravičil in pomagal nadoknaditi z dobrim slabo prej storjeno? Ta drugi del je prisoten tudi pri veri, ne morem reči, da je vera nekaj slabega, tako kot ne morem reči, da je nekaj dobrega, ampak dovolj o tem, saj v tem blogu želim govoriti o ljubezni.
Ljubezen zna tudi odpustiti, ampak ne odpuščati ene in iste napake saj potem gre za izkoriščanje nekoga in neprostost drugega, ki tako ali drugače vedno pade na kolena in sprejme opravičilo. Vsakdo si pri zasluži drugo priložnost kot rečejo, a to le če se je z zmoto kaj naučil in se bo trudil da tega več ne ponovi, saj ljubezen ni igranje s čustvi ampak izkazovanje le teh z vsemi svojimi močmi. Kot sme že omenil je ljubezen nekaj abstraktnega in vse kar vemo ali vsaj mislimo da vemo ni nujno res, tako kot moje ugotovitve so lahko napačne, take bi se mi zdele če bi na to gledal ko če bi bil mlajši 2 al 3 leta ali pa ko bom starejši. Največ o ljubezni se človek nauči s tem ko ljubi. Ljubezen je res nekaj lepega in nikoli ne mine sama od sebe, kvečjemu je način za izkazovanje le te postal dolgočasen, zato pa je treba ljubiti na različne načine, ampak ne tako da se škodi tej osebi, ker kjer nastopa prava ljubezen je ljubljena oseba vedno na prvem mestu, tako pred službo, kot pre družbo, tako pred starši, kot pred zdravjem in še bi se dalo naštevat. Najbolj lahko spoznaš ljubezen ko ljubiš, to sem že rekel, a spoznavaš jo s tem ko nekomu rečeš dober dan, nekomu nameniš nasmeh, pogled, stisk roke, objem, kajti ljubezen je povezana z vsem, tudi z njenim nasprotjem "smrtjo".

Poanta te pesmi je da bi predstavil predstavil ljubezen tako kot jo vidim jaz, poanta tega bloga je da razložim to pesem in koncept ljubezni v mojem pogledu, predvsem pa da se opravičim tej osebi, ki mi je omogočila vse to spoznati z vračanjem ljubezni in sicer Katji, ker brez nje jaz sem nič.

še ena moja misel "včasih so ljudje vse kar imaš"