Nekaj malega o ljubezni

V našem življenju so ljudje do katerih gojimo različna čustva, bodisi veselje, žalost, sovraštvo, ljubezen…, in slednja so odvisna od oseb in dejanj, vendar dejanja ne smejo dokončno uničiti, bolje rečeno ustaviti čustva, še posebej, če so le ta dobra, pozitivna, saj slednja oproščajo napake in zmote, morebiti jih slednje le še bolj utrjujejo. A pri človeku je prisoten tudi razum, ki skrbi za lagodje, lasten dobrobit in je v mnogokrat v sporu s čustvi, ampak človek se lahko upre tej sebičnosti v sebi.

Ko ljubimo nekoga, nam je lepo z njim in naj ne bi imeli večjih skrbi. Sprva ne pomislimo na to, kaj je oz. kar bo ta oseba postala in če ji bo uspelo, vse dotlej, dokler nismo sami in sanjarimo z odprtimi očmi prihodnost s to osebo. Zelo nas skrbi, če bo ljubljena oseba imela bodisi nižjo, bodisi višjo izobrazbo od nas, da ugleda in od odziva družbe ne omenjam, kar zgrozimo se nad tem dejstvom; a ravno tu se pokaže prej omenjena sebičnost, ki logično gleda za ugodje, pot najmanjšega odpora…, vendar to niso naša čustva, ampak razum, ki poskuša razumeti smisel. Rad bi vam že z lastno mislijo to povedat »Ne poskušaj razumeti ničesar do perfekcije, ker vsi živimo v ljubezni, a slednje nihče ne povsem razume.« da tudi izobrazba ni pomembna, ker najpomembnejše bo vedno to kar se čuti. A nemalokrat se bo našel kdo, ki bo trdil da je pomembnejša izobrazba, a vsak ve, da prava ljubezen zdrži, premaga vse in jo preizkušnje le še bolj utrjujejo; pomembnejša so čustva!

Prava ljubezen premaga vse, se ne ozira na malenkosti in na težke preizkušnje, slednje jo še bolj utrjujejo, npr. ljubezen na daljavo. Večina ljudi trdi, da ne more trajati dolgo, sklicujejo se na rek »Daleč od oči, daleč od srca.« ampak ravno ljubezen na daljavo je ena izmed najtežjih preizkušenj za človeka; le ta pa ima tudi pozitivne lastnosti, kar se zdi težko verjetno. Ko si skupaj z ljubljeno osebo, so vsa tvoja občutja na višku in vse se zdi popolno; a vse to postopoma pojenja zaradi odsotnosti izkazovanja ljubezni in zaradi same osebe. Človeka se lahko oprime nekakšna kriza, kajti človek ve, da ima naklonjenost nekoga, ki ga ima tud sam rad, a telo tega ne občuti, a si tega želi; zato se kdaj konča ljubezen, ker človek se ni znal limitirati in zatreti to. Kljub tehnologijam sporočilo ne bo nikoli kot objem, poljub prek chata ne bo nikoli kot pravi poljub, tako kot e-mail ne bo nikoli kot pogovor v živo; a vseeno to ni izgovor za nezvestobo. Mnogokrat tej ljudje niso dovolj odrasli in nimajo izkušnje, ki bi jim spremenila življenje in pogled na vse skupaj, predvsem to, da bi preprečili nemoč, konec zveze. Kljub temu nam tehnologija veliko omogoča. Najdragocenejše je to, da si veliko pišeš s to osebo, kar je nekoliko podobno pogovoru, in poglabljaš zaupanje in ljubezen ali pa se le pokaže, da je prisotna je telesna privlačnost in je bolje, da se vse skupaj konča. Pri vsakodnevnih srečanjih v šoli ali po pouku, pa to težko ugotoviš, ker se bolj malo pogovarjaš in ne zaideš na take teme. Mogoče zaradi tega izgubijo srečanja pomen. Pri redkih srečanjih, ko je vsako srečanje posebno in edinstveno, do tega ne pride, ker takrat telo dobi to kar ve, da ima; tem manj pogosteje to občutiš, tem manj se to razvrednoti.

Naklonjenost človeka čutiš takrat ko sta skupaj, ko te objame, ti pove, da te ima rad oz. da te ljubi, te poljubi, kupi kakšno darilo ali pa naredi nekaj zate…; če malo pomislite, hitro ugotovite, da ravno o tem se govori, ko se omenja ljubezen. Lepo je to slišat od nekoga, ki ti nekaj pomeni, a vedno najlepše je to doživljati. Vse to je le izražanje ljubezni in naklonjenosti, ljubezen pa je seveda veliko več. Ljudje različno dolgo in močno, zavestno čutijo ljubezen. Naenkrat se zavejo, da tega več ne čutijo in se sprašujejo kaj je narobe, ali je čas da končam hodit s to osebo…, a pojasnitev je zelo preprosta. Občutje ljubezni se zelo dobro primerja z občutjem morja oz. vode; ko le gremo v to, jo preprosto čutimo ali je hladna ali vroča. A že čez kratek čas je ne čutiš več, četudi si v vodi, si se privadil, zato je temu tako in isto je pri občutenju ljubezni; takrat si dobre volje, nasmejan četudi ne najdeš konkretnega razloga, a zdaj veš, da to je zaradi podzavestnega čutenja ljubezni, predvsem tega, da te ima nekdo rad oz. da te ljubi. Ko si v morju si lahko na plitvi vodi in samo sediš z ljubljeno osebo ali pa plavaš na globoki in se trudiš, da ne utoneš, da se ne vse konča; pomembno bo vedno to, da sta skupaj z ljubljeno osebo in da se oba trudita, ko je potrebno. Izražanje oz. izkazovanje ljubezni in naklonjenosti ter ostalo se primerja z valovi, ker slednje vedno čutimo ko so; lahko so prijetni ali tudi ne. Vendar ne smemo zaradi takih in drugačnih problemov obupat. To  se nikoli ne sme, še manj, ko imaš osebo, na katero se lahko vedno zaneseš, in te bo vedno podpirala, vzpodbujala.

Človeka rabiš vzljubiti takega kot je, ga ceniti in vedno v vsakem trenutku podpirati, ker le tako živiš ljubezen v celoti. Bodo tudi problemi, vendar se bo vse razrešilo in bosta oba srečna, ker vse se da, če se hoče in le če tako misliš, si res vreden ljubezni.

Pravilo prijateljstva

PRAVILO PRIJATELJSTVA

Nikdar do zdaj nisem ostal tako slabo kot takrat, ko sem zaradi lastnih dejanj izgubil prijateljico, bilo mi je prekleto hudo in najraje bi bil čas zavrtel nazaj, a se tega, na žalost, ne da storiti. Vendar mi je ta zgodba pustila več kot le spomine, ki sem jih rade volje obujal, ampak nek življenjski nauk, ki je zelo pomemben in spada med tiste  stvari, ki se jih moraš vedno držati, brez pomislekov.

Prijatelji in prijateljice so nam dragi ljudje, katere si sami izberemo in kateri tudi nas izberejo, gre za vzajemnost. A kakor vsak človek je drugačen, tako so tudi drugačni naši pogledi na svet, načela, ideale, življenje, etiko… in marsikdaj se s kom drugim ne strinjamo in menimo, da bi lahko bolje ravnal kot ravna. Vsak vidi svoj prav in izbira zase najboljše odločitve, ker sledi svojim ciljem. Verjetno se vam je že zgodilo da ste se z znancem sprli glede nečesa, pa vam kaj dosti ni pomenilo to, da ste s to osebo izgubili stik za določen čas ali za vedno. Prijatelji pa so ljudje, ki jih imaš preprosto rad in  ob vsaki izgubi, še posebej zaradi lastne neumnosti, ti je hudo!

Veliko sem ravno o tem razmišljal in prišel sem do, kot sem v uvodu omenil, spoznanja oz nauka, ki se glasi »Podpiraj prijatelja, prijateljico v skoraj vsaki odločitvi, v kolikor ti je ta oseba draga!«. To trditev lahko ovrže že otrok in reče, da prijatelja ne bo pustil da dela neumnosti in tudi prav je tako, a menim da odrasli ljudje niso na nivoju otrok in da ne počnejo neumnosti, ampak opravljajo življenjske odločitve. Če se prijatelj ali prijateljica odloči, da bo poskusila biti z neko osebo, ji na lep način povejte, kaj si mislite o tem, če vas moti, vendar ne kritizirat. Mogoče zveni nesmiselno, da dovoliš nesmislu da nastopi v življenju nekoga, ki ti veliko pomeni, a tako je prav, saj tudi ne vemo ali je to res nesmisel, saj vse stvari dojemamo subjektivno. Ljudje smo ljudje in delamo napake, in za napake tudi odplačujemo, predvsem pa, na napakah se učimo! Zato pustite prijatelju in če ni to res neka velika bedarije, ga tudi podpirajte, da bo imel občutek da mu stojite ob strani in da lahko računa na vas. Če se izkaže da je bila odločitev pravilna, vam bo bil hvaležen in obdržali boste prijateljstvo in ga še bolj utrdili; ravno tako, če se izkaže, da je bila odločitev napačna – ne očitati nikoli, da je storil oz storila narobe, ampak pomagajte prijatelju, ker ravno zdaj vas bo najbolj potreboval. Prej ali slej se bo izkazalo, da ni vse zlato kar se sveti in da kdaj, je treba poslušati tudi druge. Seveda zgoraj omenjeno dovolite v večini primerov, vsaj tistim, katerih rešitev ni preveč zakomplicirana in otežavljena.  Zapolnite si, da na napakah se ljudje učimo in ne se počutit krivega oz krivo zato, ker niste nič ukrepali, da bi preprečili dragi osebi trpljenje oz neko muko, ker če bi to hoteli preprečit, bi bili to osebo najverjetneje izgubili; za prijateljstvo je potrebno da se dva človeka trudita za to vzajemnost, se drug drugega izbereta, če pa enega ni, potemtakem ni več prijateljstva in ostaneš z očitkom, predvsem pa brez dragocenega človeka.

Zelo malo je teh primerov, v katerih se ne smete držati tega nasveta, saj bi s tem preveč škodili dragi osebi in tudi sebi, takrat pa le dajte povedat tej osebi kaj si mislite.

Zapolnite si, da prijatelji imajo popolno prednost pred vašimi vizijami in ideali, saj prijatelji niso vaša last, da bi jim ukazovali, pridigali ali kaj podobnega. Idealov, načel in vizij, pa se držite, če se morebitno prijateljstvo sprevrže v zvezo, saj tam pa so vse te stvari malo drugačne, a o tem še ne vem veliko, da bi lahko pisal. Pa tudi tega se vedno držite »ko si na tem, da boš govoril bilo kaj o prijatelju, si vedno zamisli, da je ta oseba poleg tebe in da te posluša; bi potem še vedno povedal iste stvari?« pa tudi druga stvar je, ki sledi iz te misli je to, da spoznavaj prijatelja le tako, da ti ta prijatelj pripoveduje o sebi!

In prav res nikoli ne vemo kaj nas čaka, smo ljudje in se moramo zavedati svoje majhnosti, šibkosti; a številčnost nas naredi močne. Res hvala vsem osebam, ki so prijatelji ljudem in se za nje trudijo. Prijatelj ti je sopotnik skozi puščavo!